Bruksizem

Kaj je bruksizem

Bruksizem je škripanje oziroma škrtanje z zobmi in je pogosta obrazno-čeljustna disfunkcija, ki se pojavlja pri vsakem tretjem človeku. Gre za ritmično krčenje čeljustnih mišic, ki povzroča škripanje z zobmi. Večina ljudi, ki škrta z zobmi, se tega ne zaveda, saj se dogaja predvsem ponoči, med spanjem – zato ima partner ali partnerka pogosto ključno vlogo pri odkrivanju težave.

Bruksizem predstavlja veliko grožnjo stabilnemu ustnemu zdravju. Zobje so med žvečenjem in goltanjem hrane v stiku čez dan največ 20 minut, medtem ko so pri nočnem škripanju v stiku veliko dlje – in to z desetkrat večjo silo kot pri žvečenju hrane. Med škrtanjem pospešimo obrabo trdih zobnih tkiv; po domače povedano takšni ljudje pojedo svoje zobe, zaradi izgube sklenine pa zobje postanejo tudi bolj občutljivi.

Kakšen je vzrok nastanka in kakšne so lahko posledice

Stroka še ne more s prstom pokazati na točno določen vzrok. Ti so lahko fiziološki ali psihološki, bruksizem pa lahko pride nenadoma in prav tako nenadoma izgine. Eden glavnih vzrokov je neusklajen ugriz, pogosto se pojavlja pri napetih in živčnih osebah – včasih je dovolj že stres pred službo, izpitom ali pomembnim dogodkom.

• neusklajen ugriz, previsoka plomba ali protetični nadomestek,
• stres, napetost in tesnoba,
• stranski učinek nekaterih zdravil (npr. za zdravljenje depresije),
• spalne motnje, kot sta spalna apneja in smrčanje.

Pri škripanju nastanejo ogromne sile, zato se žvečne mišice izjemno okrepijo. Takšno stanje obremenjuje celoten sistem mišic in sklepov, ki za to niso narejeni. Prekomerna uporaba žvečnih mišic privede do lokalnih vnetnih poškodb, ki povzročajo bolečine.

• obraba, krušenje in zlomi zob, zalivk ali prevlek,
• občutljivost zob zaradi pomanjkanja sklenine,
• jutranji glavoboli, bolečine v vratu in zobobol,
• spremembe v čeljustnem sklepu, bolečine ob ušesih in boleče odpiranje ust,
• izrazito povečane žvečne mišice in kvadratast videz obraza.

Kaj se dogaja, medtem ko spimo

V fazi REM se aktivirajo žvečne mišice in zobje pridejo v stik. Ta stik ni običajen, saj v ustih ni hrane – z vodoravnimi gibi spodnje čeljusti tako meljemo lastne zobe. Ti se pod močnimi pritiski upogibajo, lomijo, pokajo in krušijo.

Do 10× večje sile

Sile med škrtanjem so tudi do desetkrat večje od tistih, ki jih podnevi uporabljamo za žvečenje hrane.

5–10 minut na epizodo

Epizoda škrtanja traja od pet do deset minut in izzveni s prehodom v naslednjo fazo spanja.

Večkrat na noč

Faza REM se ponovi večkrat na noč, z njo pa tudi bruksizem. Čeljust je ponoči dobesedno v fitnesu.

Posledica je zbujanje z utrujenostjo, napeto čeljustjo in glavobolom – čeprav smo spali dovolj dolgo.

Bruksizem je enakomerno razporejen med moškimi in ženskami. Pri otrocih se stanje z izrastjo vseh zob običajno umiri. Nekatere raziskave kažejo, da okoli 80 % ljudi v nekem obdobju življenja škripa z zobmi brez večjih posledic, ameriški podatki pa navajajo pogostost pri 5–10 % odraslih in 10 % otrok.

Kakšno je zdravljenje in kaj lahko storimo sami

Zdravljenje je najuspešnejše, kadar odstranimo vzrok. Če je ta jasen – na primer previsoka plomba – je rešitev enostavna. Kadar je vzrok stres, ki ga je težko obvladati, je zdravljenje paliativno: usmerjeno v omilitev in odstranitev simptomov. Uporabljajo se mišični relaksanti, pomirjevala ter vaje za sklepe in mišice.

Pogosto se uporablja tudi opornica za zobe, ki jo bruksist nosi ponoči. Kakšna opornica je primerna, določi in izdela zobozdravnik. Težava je, da veliko ljudi opornice ne prenaša – moti jih, ne pusti jim spati. Alternativa je zdravljenje z botoksom: vbrizganje v žvečno mišico oslabi njeno delovanje in pretirano krčenje, pri nekaterih bruksizem celo izgine.

Poleg zdravilnega ima uporaba botoksa tudi estetski učinek – zmanjša izrazitost čeljusti, obraz pa iz kvadratne oblike preide v ovalno. Apliciranje botoksa pri bruksizmu je predvsem funkcionalno, zato je pomembno, da poseg opravi strokovnjak z izkušnjami z zobmi in obzobnimi tkivi ter dobrim poznavanjem obraznih struktur.

• metode za sproščanje in obvladovanje stresa (po potrebi obisk psihoterapevta),
• izogibanje alkoholu in drugim poživilom,
• mišični relaksanti oziroma aplikacija botulin toksina,
• elektrostimulacija in vaje za čeljustne mišice,
• nošenje okluzijske opornice.

Kako poteka poseg z botoksom

Posvet in načrt

Pred posegom se dogovorimo, kam bo botoks apliciran. Ženske običajno prejmejo med 50 in 80 enotami, moški pa več kot 80 enot.

Aplikacija

Poteka s tanko iglo in skoraj ne boli – postopek je kvečjemu nekoliko neprijeten. Botoks se vbrizga enkrat, po potrebi ga dodamo čez 2–3 tedne.

Kontrola in ponovitev

Pregled sledi približno tri tedne po posegu. Po pol leta lahko postopek ponovimo, če pacient ponovno čuti stiskanje zob.

Po posegu telo vsaj štiri mesece ne sme ponovno prejeti botoksa. Ko bo ta pričel polno delovati, ne boste čutili nič posebnega – se boste pa zjutraj zbujali bolj sproščeni in spočiti.

Če mišica zaradi botoksa ne more več tako močno stiskati, možgani dolgoročno pozabijo stiskati. Pri opornici tega učinka ni.

Cena aplikacije je odvisna od oblike bruksizma in se giblje od 280 € naprej. Vbrizganje botoksa je dolgoročna naložba, ki prepreči nadaljnjo škodo v ustni votlini.

Pogosta vprašanja in odgovori

Ali se da bruksizem trajno odpraviti?

Možnosti za odpravo obstajajo in se med seboj razlikujejo. Katera rešitev je za vas najprimernejša, ocenimo na posvetu – možnosti, da težavo odpravite ali jo dodobra omilite, so zelo dobre.

Kako botoks pomaga pri bruksizmu?

Botoks oslabi delovanje žvečne mišice in njeno pretirano krčenje, zato se bruksizem zmanjša ali povsem preneha. V tem času možgani pozabijo na to aktivnost, zato težava pogosto izveni tudi po tem, ko učinek popusti.

Ali je poseg boleč?

Aplikacija poteka s tanko iglo in skoraj ne boli. Poseg traja 15 minut, okrevanja ni – po njem se lahko takoj vrnete k vsakodnevnim obveznostim.

Videopredstavitev